Poleg že omenjene uskladitve slovenskega pravnega reda z EU oziroma evropskim pravnim redom, pa zakon o načelih enakega obravnavanja v prvi vrsti širi varstvo pred povračilnimi ukrepi z diskriminirane osebe tudi na pričo ali druge ljudi, ki pomagajo žrtvi diskriminacije, kar je vsekakor dobrodošla sprememba. Tiso, kar pa je pravzaprav povzročilo največ razprave znotraj obeh delovnih teles, tako Komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti kot tudi Odbora za delo, družino in socialne zadeve, pa je bilo predvsem vprašanje katerega se je dotaknila tudi predgovornica, vprašanje, statusa zagovornice oziroma zagovornika, ki obravnava primere diskriminacijskega obnašanja. Tisto, kar je po našem mnenju pozitiven premik na tem področju, je vsekakor povečanje neodvisnosti in samostojnosti zagovornice oziroma zagovornika.