Pri tem so problematizirali predvsem vlogo in naloge pridobivanja, testiranja, obdelave, konzerviranja, shranjevanja, dodeljevanja tkiv in celic le skozi javno zdravstveno službo oziroma zavod, ki pridobi dovoljenje na podlagi koncesije. Menili so, da smejo te naloge opravljati tudi domače in tuje fizične osebe, ki so za to dejavnost registrirane, in sicer na podlagi dovoljenja Ministrstva za zdravje in ne le na podlagi podeljene koncesije. Menili so, da je treba privatno iniciativo spodbujati.