S spremembo družbenopolitičnega sistema in ustavno kategorijo, kjer je zagotovljena pravica do zasebne lastnine, so se pohodniki od 90. let dalje kar pogosto pričeli srečevati z različnimi omejitvami, preprekami, ki so jih na planinske poti postavljali in jih postavljajo lastniki zemljišč. Tako zakon določa, da so planinske poti javnega značaja, kjer so natančno določene pravice in dolžnosti, ki jih imajo uporabniki in skrbniki teh poti ter lastniki zemljišč, preko katerih so speljane planinske poti. Zakon je bil usklajen s številnimi partnerji, ker pa je to poslanski zakon, predvsem z Vlado, nato s Planinsko zvezo Slovenije in številnimi drugimi zainteresiranimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi in posamezniki, v zadnjem času tudi s predstavniki Kolesarske zveze Slovenije.