Takrat je bilo rečeno, da so cilji in načela sicer korektni, da je pa izpeljava takšna, da je zakon v celoti nekonsistenten, da ne upošteva malih, beri novih, planinskih društev, da ne upošteva razmerij med planinskimi društvi in planinsko zvezo in da nalaga državi celo neke stroške, ki jih ne bo zmogla, čeprav je šlo, mislim, da za 9 ali 10 milijonov takratnih slovenskih tolarjev; torej za res banalne zneske. Po mesecu dni, torej takoj po zavrnitvi, je skupina poslancev, takrat zmanjšana za dva koalicijska poslanca, še enkrat vložila ta zakon, nekoliko samo dopolnjen, popravljen, in z enakimi v bistvu načeli, z enakimi ciliji se je pričel proces usklajevanja. Lahko rečemo bogu, to leto, ki je zdaj za nami, dobro leto je minilo v dobrem sodelovanju, v pripravljenosti Vlade na sklepanje kompromisov.