Vsi namreč vemo, da gre ne samo za Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ampak še povezane tri druge zakone: o sodniški službi, o državnem tožilstvu in državnem pravobranilstvu, ki skupaj urejajo problematiko na podlagi odločitve Ustavnega sodišča. Zavedamo se, da je sistem plač v javnem sektorju prav in potrebno urediti, zavedamo se težavnosti tega vprašanja, vendar nas to ne bi smelo odvrniti od dejstva, da smo pozorni in kritični tudi do predlaganih rešitev, saj se nam zna zgoditi, da bodo nepremišljene odločitve imele za posledico ponovno sproženje ustavnega spora, ponovno zadržanje izvajanja zakona in neznane rešitve v bodoče. Prav je zato v zakonu, kot prvo povedati, da Zakonodajno-pravna služba ugotavlja, da predlagatelj tudi po odločitvi Ustavnega sodišča in razlogov za razveljavitev zakona ni bistveno spremenil svojega stališča in vsebine rešitev v zakonu.