To se pravi, štipendiranje ni samo to, kako bomo razdelili ta kolač, pa tudi ne samo to, če bomo dali 20 milijonov ali še 25 milijonov več evrov za štipendije, tudi usmeriti jih moramo, jim dati prave informacije o tem, da bodo vzeli štipendije tudi tisti, ki mogoče ne vedo, kaj bi, pa nimajo informacij, kje je največja možnost zaposlitve. To se pravi, lahko tudi štipendiramo otroke, pri čemer že vnaprej vemo, da sploh ne bodo nikoli dobili zaposlitve ali pa bodo morali kasneje v proces ponovnega prešolanja in ponovnega štipendiranja za druge poklice. To se pravi, moramo se vprašati pri celi zadevi tudi malo širše in pa mogoče pri pravilnem usmerjanju že v osnovni šoli, za kaj se bodo otroci sploh odločali, za katere poklice.