Vlada teži k temu, da se rešitve v čim večji možni meri uskladijo. Ne more pa težiti k temu, da doseže soglasje z vsemi, ker običajno je treba zakone sprejemati tudi zaradi tega, da se vpelje neka pravila igre, ki jih morajo spoštovati vsi, tudi tisti, ki eventualno v tem ne vidijo kakšnih velikih lastnih koristi. Tako, da sklicevanje na neko imaginarno strokovno javnost, ni argument, ki bi bil stoodstoten in ki bi ga lahko kadarkoli potegnili iz rokava.