Zakonu smo tako pripisali, da mora zdravilec, ki nima zdravstvene ali medicinske izobrazbe, poznati določene zdravstvene vsebine, kot so prva pomoč, zdravstvena vzgoja, osnove anatomije, fiziologije in kontaktne kulture, ki jih bo kot izpite lahko opravil na zdravstvenih šolah. Z ustrezno izobrazbo pa bo lahko zaprosil za pridobitev licence, torej javne listine, ki dokazuje, da je zdravilec strokovno usposobljen za samostojno izvajanje zdravilskih sistemov in zdravilskih metod. Pogoji za pridobitev licence so poleg izobrazbe še usposobljenost za izvajanje posameznega zdravilskega sistema ali zdravilske metode, visoka stopnja znanja slovenskega jezika in nekaznovanost za hujša kazniva dejanja, kar so po našem mnenju minimalni pogoji, ki še zagotavljajo varno obravnavo uporabnikov zdravilskih storitev.