Torej, podprta je bila s strani Strateškega sveta za kulturo, Nacionalnega sveta za kulturo, sprejeta je bila na odboru Državnega zbora Republike Slovenije, bila je dve leti in pol trajajoča razprava, intenzivna pa zadnje pol leta in se čudim, da pri tako pomembnem dokumentu, kot je resolucija, ki je temeljna stvar, ki nas vzpostavlja, da se javljajo v zadnjem momentu ljudje in jo problematizirajo na tak način, da je ne bi bilo potrebno sprejeti. Ob takem dokumentu pa res izražam misel, da je tako govorjenje povsem neodgovorno in neprimerno. Glede gospe Cvete bi rekel, da je njena iskrena, neposredno izražena, preprosta misel, ki jo pogostokrat uporablja, pravzaprav bila na mestu toliko, da je govorila o tujkah, ki se uporabljajo in da je jezik, ki je uporabljen v resoluciji tuj in neznan.