To je seveda najpomembnejše izhodišče, kadar govorimo o jeziku nasploh. Pričujoči nacionalni program, pripravljen na osnovi ali pa na zahtevi Zakona o javni rabi slovenščine, tako podaja nek okvir, ki naj bi zagotavljal status slovenščine, neko dejavno jezikovno politiko, ki bi vključevala tudi skrb za to, da se zagotavljajo pravne podlage za njegovo rabo, da se zagotavlja stalno znanstvenoraziskovalno spremljanje jezikovnega življenja in jezikovni življenj - ker konec koncev ne gre samo za normo, ne gre samo za knjižni jezik, ampak gre za vse slovenske jezike, kolikor jih je in kolikor jih še lahko nastane v teh petih, letih kolikor naj bi nacionalni program spremljal te zadeve. Govori o širjenju jezikovnih možnosti, pa tudi o razvoju in pa skrbi za kulturo jezika.