Prav zato je Slavistično društvo predlagalo ustanovitev skupine in delovala je pod imenom Delovna skupina za jezikovno načrtovanje in jezikovno politiko. Ta je, da ne bi podrobneje razlagala in navajala, med drugim tudi sooblikovala predlog zakona o javni rabi slovenskega jezika. In pri delu te skupine sta se pokazali na Slovenskem dve smeri reševanja: tako imenovana restriktivna, ukazovalna in dogovorna, ki sicer nakazuje okvire rabe, a vendar odpira govorcu ali piscu ustvarjalno polje sporazumevanja, glede na njegovo osebno potrebo po primernem izrazu za učinkovito sporočilo.