In zato je tudi mogoče v resoluciji znova brati, kako je sektor za slovenski jezik kadrovsko podhranjen, kako je velika večina nalog, se pravi, dejavnosti in ukrepov, povezanih ravno s spremljanjem, statističnim spremljanjem in s tožbami o kadrovski podhranjenosti. Če se od tega očitka o organiziranosti in o tem, da se je nekaj v zakonu drugače rešilo, kot je bilo pričakovano poprej, ne bomo odtrgali, potem nam tudi resolucija o jezikovni politiki ne bo pomagala premagati in premakniti nekatere stvari na bolje. Rada bi se dotaknila še nekaterih reči, ki pa so, po moje, slabo zastavljene v tistem delu, ki so pravzaprav temeljna naloga resolucije o nacionalnem programu jezikovne politike.