Sprejeti zakon je zato v resnici v nekaterih primerih kompromis med različnimi pogledi in tudi interesi. Pravno ureditev rabe slovenščine morata dopolniti jezikovno načrtovanje in učinkovita jezikovna politika. Slednja mora organizirano spremljati stanje slovenščine v novih razmerah, predvsem pa mora biti ena od prednostnih politik slovenske države, kar se bo izkazalo tudi v zagotavljanju sredstev za njeno uresničevanje.