Resolucija, o kateri govorimo, je nastala na podlagi Zakona o javni rabi slovenščine, ki v 28. členu določa, da je treba sprejeti nacionalni program za jezikovno politiko. Če bi bili natančni, bi resolucijo morali sprejeti v dveh letih, to se pravi, da bi avgusta lani morala biti resolucija že sprejeta. 28. člen pa ni edini, ki je v Zakonu o javni rabi slovenščine povezan s posebnimi pristojnostmi in posebno odgovornostjo države za uresničevanje jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja in tudi obveznosti, ki iz tega sledijo. Gre za sklop treh členov, 26., 27. in 28., in to posebej poudarjam zato, ker iz teh členov sledijo tudi obveznosti države do tega, kaj mora storiti za jezikovno politiko in jezikovno načrtovanje in kako naj konkretizira ukrepe in dejavnosti, kot pravijo predlagatelji dokumenta.