Res je, da je ob razpravi o resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko od letos do 2011 v javnosti odmevala predvsem ena postavka, le en segment, segment poskusov sinhroniziranja filmskih uspešnic. Ideja o poizkusih sinhroniziranja filmskih uspešnic za odrasle je dovolj bizarna in ni mogla ostati brez komentarja. Bolj me skrbi to, da je ostalo spregledanih še kopica dodatnih nerazumnosti in absurdnih rahločutnosti, ki nam jih politika s to resolucijo nalaga v prihodnji petletki.