Slovenski javni prostor naj ostane enojezičen oziroma na ustavno določenih območjih dvojezičen - z italijanščino oziroma madžarščino, seveda se dodatno upošteva potreba po nekaterih sporočilih tudi v drugih jezikih, vendar tako, da ima slovenščina zmeraj simbolno prednost. Država s spodbujevalnimi in predpisovalnimi ukrepi zagotavlja kot svojo strateško odgovornost nadaljnji razvoj in rabo slovenščine na vseh področjih javnega življenja, znotraj svojih meja, pa tudi v mednarodnih stikih. Zavezuje se, da bo podpirala rabo slovenščine tudi med zunaj meja Republike Slovenije in da bo v slovenščini izražene vsebine širila v dejanskem in virtualnem mednarodnem prostoru, ter tako uveljavljala svojo jezikovno izvirnost kot pomembno sestavino evropske kulturne raznolikosti.