Zato je bil sprejet Zakon o temeljnih razvojnih programih, s katerim se je dala podlaga za posodobitve in nakupe orožja v skladu z nacionalno doktrino in pričakovano povezavo v NATO, v sistem kolektivne obrambe. Žal je bilo izvajanje Zakona o temeljnih razvojnih programih vseskozi izredno misteriozno, povezano s čudnimi potmi in odločitvami, izpeljane so bile številne aktivnosti, ki kažejo na to, da so bili postopki izvedeni zelo nepregledno, v neskladju z zakoni in cilji države. Vseskozi pa so bile v nakupe, več ali manj, očitno vpletene tudi osebe, ki po svoji funkciji in statusu niso imele prav nobenih zakonskih in izvršnih pristojnosti za sodelovanje in izpeljavo pri takšnih.