Izkazalo se je namreč, da zatiranja niso izvedli vsi ali pa vsaj ne vsi na enak in na enako učinkovit način. Zato se v DeSUS-u strinjamo s predlagano rešitvijo, da izvajanje ukrepov za zatiranje in preprečevanje raznih vrst škodljivcev in drugih bolezni rastlin na ogroženih območjih ne bi bilo več prepuščeno posameznikom in da se to naloži pristojnim izvajalcem zdravstvenega varstva rastlin. To je pomembno tudi zato, da se proračunska sredstva za te namene porabijo bolj racionalno.