Veljavni zakon namreč določa ukrepe in nadzor le nad najnevarnejšimi karantenskimi boleznimi in škodljivci, predpisanimi predvsem s strani Evropske unije, ne določa pa tudi ukrepov pri pojavih in izbruhih drugih rastlinskih škodljivih organizmov v samih državah članicah. Zaradi podnebnih sprememb z milimi zimami in drugimi neugodnimi vremenskimi razmerami je nujno urediti ukrepanje tudi za takšne primere, ki pomenijo povečan pojav posameznih bolezni in škodljivcev. Glavni razlog dopolnitve zakona po nujnem postopku je v tem, da se že v letošnjem letu omogoči izvajanje fitosanitarnih ukrepov s strani uradnih služb zaradi odprave posledic naravne nesreče, ki je povzročila prerazmnožitev majskega hrošča na idrijskem območju, ter izvajanja ukrepov v trsnicah za omejitev in preprečevanje širjenja trsnega raka.