Takšna rešitev je po našem mnenju pri pogodbenih obrestih smiselna. Pogodbene obresti imajo namreč pravno osnovo v pogodbi, pri čemer so v primeru, da so dogovorjene, te lahko relativno visoke, saj je stranka, ki jemlje posojilo ali sklepa kakšen drug pravni posel, navadno v podrejenem položaju in se mora podrediti določilom o pogodbenih obrestih. Pri zamudnih obrestih pa rešitev omejitve obresti z višino glavnice, kot je veljala do sprejema novele, ni smiselna, ko namreč zamudne obresti dosežejo znesek glavnice in te v skladu s prejšnjo ureditvijo nehajo teči, dejansko izgubijo svojo vlogo in namen, ki je čimprejšnja obveznost oziroma izpolnitev obveznosti.