Zavedati se namreč moramo, da so utemeljitve ministrstva, da je zdajšnji zakon o urejanju prostora slab, ker se je to izkazalo v njegovi izvedbi, po drugi strani pa, ko pogledamo, koliko občin je pripeljalo postopke do te faze, da bi ti akti začeli veljati, ugotovimo, da pravzaprav na podlagi zakona o urejanju prostorov je zelo malo aktov pripravljenih do te faze, da bi danes lahko v praksi tudi delali že po tem zakonu. Bistvena razlika med tem zakonom in zakonom o urejanju prostora pa je, da zakon o urejanju prostora daje bistveno večji poudarek strokovnim podlagam in pripravi gradiv za to, da lahko potem v končni fazi oblikuješ ustrezno tako grafično gradivo kot tekstualni del prostorskih aktov, ki bo temeljil na strokovnih izhodiščih. Zakon o prostorskem načrtovanju je ubral drugačno pot.