Ta zakon pravzaprav to znanje pusti na povsem tretjem tiru in gre z neko ozko prakso naprej. In mislim, da tudi, vsaj ne poznam nobenega strateškega dokumenta v državi, ki bi bil tako napisan, da ne bi prihajalo do sodelovanja med inštituti, med univerzami in med gospodarstvom, pa če ostanem pri področju prostorskega načrtovanja, da ne bi prihajalo do sodelovanja med ministrstvom, občinami in vsemi tistimi, ki želijo izpeljati te postopke zelo korektno. Ta razkorak je zelo nevaren in če želimo slabiti univerze, če želimo odvračati znanje, če želimo zmanjševati vire za razvoj teh inštitucij, potem je to lahko ena od usmeritev.