Vse to z namenom, da bi lahko v nenormalnih razmerah glede števila pripada zadev kot tudi togosti postopka vendarle omogočili, da bi bilo lahko poslej Ustavno sodišče bolj učinkovito in še posebej, da bi omogočili, da bi Ustavno sodišče prišlo hitreje do odločitve in s tem seveda tudi pobudniki o zadevah, ki so temeljnega pomena ali velikega pomena tako na področju ugotavljanja skladnosti predpisov z ustavo, mednarodnimi pogodbami, splošnimi načeli mednarodnega prava in z zakoni, kakor tudi seveda na področju zadnje instance varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Seveda pa ni odveč ravno ob obravnavi novele zakona o Ustavnem sodišču, razmišljati tudi o tem, da bi se bilo smotrno lotiti sprememb Ustave v tistih določbah, ki urejajo položaj, vlogo in pristojnosti Ustavnega sodišča, pri čemer pa bo treba še posebej upoštevati vsebino Protokola 14 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta sicer še ni stopil
v veljavo, ker ga doslej ni ratificirala samo še Ruska federacija, pa obljublja, da ga bo naposled vendarle ratificirala.