Novela zakona določa, da pogodbene obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih neplačanih obresti doseže višino glavnice. Takšna rešitev je po našem mnenju smiselna, pogodbene obresti imajo namreč pravno osnovo v pogodbi, pri čemer so v primeru, da so dogovorjene, te lahko relativno visoke, saj je stranka, ki jemlje posojilo ali sklepa kakšen drugi pravni posel, navadno v podrejenem položaju in se mora podrediti določilom o pogodbenih obrestih. Z vidika pravne varnosti je zato ohranitev načela, da zapadle neplačane pogodbene obresti ne presežejo glavnice, edino smiselna.