Ne glede na vse dobre želje je inovacijsko in raziskovalno okolje možno v popolnosti razvijati le ob pogojih popolne fleksibilnosti delovne sile, še posebej najboljših strokovnjakov s posameznih področij v posameznih državah. Seveda to dejstvo pogosto ne gre skupaj z usmeritvami na področju delovne zakonodaje, ki zaradi socialne komponente in zagotavljanja mnogih pravic, vezanih na zaposlitve, prostega razvoja raziskovanja in posledično inoviranja ne omogočajo ali pa ga vsaj zavirajo. Povezovanje med gospodarstvom iz raziskovalnimi inštitucijami je realno le tam, kjer so močna gospodarska središča.