K odstopu, kot sem sledila poročilom, jih je vodila nemoč, neslišnost, zmedenost delovanja in vodenja programskega sveta RTV, predvsem pa nasprotovanje takšni uredniški politiki, kjer je izražanje nestrpnosti dopustno. Žal mi je, kajti če bi ostali, sem prepričana, da bi glasno postavljali pod vprašaj, ali je prav, da se javna televizija vse bolj komercializira, da skrbi pretežno za razvedrilni, manj za kulturni program, dvomim recimo, da bi gospa Hribarjeva ali Plesničarjeva ostali hladni pri razumevanju ženske vloge v javnem življenju kot forme in okraska moških, kot smo poslušali včeraj, in dvomim, da bi se gospodu, recimo, zdelo primerno minimalizirati vprašanje izbrisanih, ali gospe Hribarjevi, že farsično, enostranski in prepoznavno selekcionirani informativni program pa tudi kopičenje licenčnih oddaj veselega tipa na račun tistih, ki televiziji dajo status javne televizije. Tokrat koalicija ob glasovanju ni potrebovala "plonk listka", izvolila je dva, ki bosta zaključila ali
skoraj zaključila ideološko kompatibilnost sedanjega sveta in tako bo misija prevzema RTV dokončno zaključena.