Pri tem to utemeljujem tudi s tem, da je Vlada s spremembo zakona pravzaprav najbolj sama, predvsem najbolj, kršila celo ustavo, in to vsaj v treh členih. Spomnimo se samo 14. člena, ki govori o enakosti, spomnimo se 2. člena, ki govori o zaupanju v pravo, torej člena, ki govori o nedopustni retroaktivnosti ravnanja države oziroma sodišč in tako dalje in Vlade, vsaj toliko kršitev tega najmočnejšega akta slovenskega, državnega, da se mi zdi, da je upoštevanje tega amandmaja, pa kršenje načela enakosti delavcev v primeru terjatev, mnogo mnogo manj sporno, kot je pa sporno samo ravnanje Vlade. Če že Vlada hoče dobro, če Vlada hoče zaščititi to populacijo najbolj ranljivih, bi morala sama reči, zavedamo se tega, da smo v tem delu nekoliko na meji regularnosti, zakonitosti, pa se zavedati tega, da je s takim zakonom še bolj kršila zakone in pa ustavo.