In tretjič, da niso vsi upniki tudi po statusu enaki(?), eni upniki so zdaj delavci, neuki, nevešči, drugi upniki so pa banke z vsem svojim intelektualnim in drugim potencialom in jaz mislim, da ni najbolj prav, da to zdaj enačimo s preprostim enačajem. Zato mi, čeprav vemo, da tudi amandma ni perfekten, branimo samo te pravice tistih delavk, ki so delavke, ki so izgubile delo, ki so dobile "satisfakcijo" v obliki sodne odločbe, da imajo prav, da bi lahko bile oškodovane in da je ambicija tega amandmaja zelo skromna, gre torej za bistveno bolj skromno ambicijo, za ljudi, ki so v velikih stiskah, kot pa gre za stiske velikega sistema, ki se imenuje državni proračun, ki bi moral nekaj malega premakniti oziroma izločiti iz svojega "budžeta". Torej, za to nam gre, ne gre za to, da bi branili slab zakon, zakon iz leta 1999, gre nam za to, da preprečimo nove krivice in da tistim, ki so z delom prigarali svoje plače, pa jih niso dobili izplačane omogočimo,
da dobijo za to nadomestilo.