Ocenjevala je, da je tudi prvi člen zakona, zakon pa itak ima samo pet členov, neustrezen in da bi bilo potrebno poiskati drugačne rešitve, ki bi bile kompromisne, in sicer tako, da bi skušale te kompromisne rešitve zadostiti interesom tako upnikov kot družbenik je opisal(?) v vlogi dolžnikov. Poudarjala je Zakonodajno-pravna služba, da je Ustavno sodišče z odločbo o tem že odločalo in da je zopet to na kompromisen način reševalo z definicijo, ki je sicer ne poznamo v vsakdanji praksi pasivnih in aktivnih družbenikov oziroma lastnikov. Zakon pač ocenjuje, če bi bil sprejet, kakršen je sedaj predlagan, bi bil preveč v prid zgolj družbenikom in preveč v škodo tistim, ki so upniki.