Parcialnost prostorskega načrtovanja v okviru prostorskih aktov po ZUREP-u 1 je na primer na državni ravni povzročala vodenje postopkov priprave državnih lokacijskih načrtov za vsako prostorsko ureditev posebej, to pa je pomenilo veliko število dolgotrajnih postopkov, ki so večkrat potekali tudi neusklajeno. Predlagani zakon pa bo določil, da bo v okviru državnih prostorskih načrtov mogoče načrtovati na določenem širšem območju več prostorskih ureditev državnega pomena hkrati, s čimer bo zagotovljena njihova celovita obravnava, pa tudi medsebojna usklajenost in javna obravnava v okviru enega samega postopka. Na državnem nivoju se bodo prostorske ureditve načrtovale do takšne natančnosti, da bodo ureditve ustrezno umeščene v prostor, podrobnejše načrtovanje pa bo prepuščeno investitorju v okviru priprave projektne dokumentacije.