Tu je dediščina izjemno slaba, 20-letne koncesijske pogodbe, ki tisto najbolj vitalno, kar predstavljajo kot narodno bogastvo slovenski gozdovi, preko 260.000 hektarjev jih je, daje v upravljanje nekim kvazi lastnikom bivših GG-jev, ki so se preoblikovale v delovne družbe z omejenimi odgovornostmi in ki danes nekontrolirano vršijo posek in v posmeh vsem izplačujejo državi mizerno odškodnino za kubik posekanega lesa. To je navsezadnje ugotovilo tudi Računsko sodišče po pregledu poslovanja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v svojem poročilu 30. maja in naložilo popravne ukrepe. Ministrica je v sklopu 12-ih popravljalnih ukrepov, ki so nastale na Ministrstvu za kmetijstvo in na Skladu kot odziv na poročilo Računskega sodišča, nakazala tudi rešitve.