Ta politika seveda je pozabila na ključni steber, ki zagotavlja poseljenost slovenskega podeželja in to je razvoj podeželja. Če seveda kdo mislim, da so povsod po Sloveniji enake prilike, kot so na primer v Savinjski dolini ali v nekaterih drugih dolinah, kjer je pač možno izvajati v narekovaju "intenzivno, celo industrijsko vrsto kmetijstva", to pač v velikih delih Slovenije ni mogoče. Zaradi tega so bili oblikovani z reformo, ki jo je začel bivši gospod minister - dobro, lahko rečemo gospod, čeprav vsebinsko so jo začeli gospod državni sekretar, gospod, gospod in ostali strokovnjaki s področja biotehnologije - zato je seveda s slovensko kmetijsko politiko in z reformo kmetijstva iz leta 1999 Slovenija prednjačila med ne samo takratnimi kandidatkami za vstop v Evropsko unijo, ampak tudi članicami Evropske unije v oblikovanju razvoju podeželja s sonaravnemu kmetovanju ustrezno politiko.