Zagotovo je pa potrebno prisluhniti na takšnih območjih ali pa na območjih, kjer, recimo, ena verska skupnost komaj opravlja svojo dejavnost, da se pa tem pomaga. In velikokrat se v takšni vlogi znajde Evangeličanska cerkev, ki nima toliko premoženja, nima toliko prihodkov, želi pa opravljati svojo dejavnost ravno tako v okoljih kot ostali, ima pa bistveno večje probleme in težave pri izvajanju tega svojega poslanstva. Tako bi tudi ta zakon moral bolj slediti tem razmeram - in če se vrača nazaj k temu, kar sem uvodoma izpostavil, pač mislim, da bi resnično, preden se odloča o tem zakonu, v Državnem zboru morali imeti natančno sliko o tem, kakšno premoženje posamezna verska skupnost ima in ali sploh še potrebuje kakršenkoli dodaten evro, da lahko svojo dejavnost izvaja.