Še posebej sem pa izpostavil pravzaprav območja, kjer se poseljenost zmanjšuje oziroma je demografska slika takšna, da je ljudi vse manj in ne nazadnje se je tudi postavljalo vprašanje, kaj pa bo počel potem, ne vem, sam župnik ali kdorkoli ali pa predvsem župnik na tem območju, če ne bo imel ljudi. Tako ta zakon predvsem ne prispeva k temu, da se ohranja, tudi poseljenost v tistih območjih, ki se praznijo, eden od največjih problemov v Republiki Sloveniji, denar pa vlagamo očitno povsem drugam in ne nazadnje ni za pričakovati, da bi do te rešitve prišlo. Prepričan sem, da če bomo imeli poseljenost povsod rešeno, bodo lahko delovale tudi vse verske skupnosti v skladu s prepričanji tistih vernikov, ki živijo v posameznem območju.