Sprejet bo kot zakon, ki ga je ta minimalna večina vsilila v sodelovanju predvsem z Rimskokatoliško cerkvijo in ob tihi podpori drugih etabliranih verskih skupnosti. Vendar v vsebini, ki presega večinsko razumevanje vloge v javnem življenju, ki presega razumevanje ustavne ločitve države in verskih skupnosti, ker zagotavlja neposredno financiranje verskih vsebin in dejavnosti, ker določa pogoje za dodelitev statusa splošne družbene koristi in ker razširja pogoje financiranja do obsega, ki bo predvsem Rimskokatoliški cerkvi omogočal organiziranje vzporednih dejavnosti v cilju pogledov RKC v javnem življenju in tudi v privatnem življenju. S tem zakonom se zato zapuščajo načela laične države v Sloveniji.