Zakon namreč predvideva, da bo država odločala, kdaj in pod kakšnimi pogoji je posamezna verska skupnost splošnokoristna organizacija. Pogoj oziroma kriterij za tako odločitev pa bo, ali se konkretna verska skupnost zavzema za duhovnost in človeško dostojanstvo, za osmišljanje bivanja na področju verskega življenja in ali imam hkrati s svojim delovanjem pomembno vlogo v javnem življenju z razvijanjem svojih kulturnih, vzgojnih, izobraževalnih, solidarnostnih, karitativnih in drugih dejavnostih s področja socialne države ter s tem bogati nacionalno identiteto in opravlja pomembno družbeno vlogo. To so določbe, ki po eni strani silijo versko skupnost v delovanje na področjih, ki so sicer domena države, in to samo zato, ker ima takšen položaj in takšne cilje Rimskokatoliška cerkev.