Prispevke za socialno varnost duhovnikov so financirale vse vlade po osamosvojitvi in tudi že desetletja pred osamosvojitvijo, pa vendar se niso nikoli oglašali dosedanji kritiki. Dosedanji, kot že rečeno, 30 let star zakon je v 23 členih verskim skupnostim dajal le malo pravic, vse drugo je bilo zanje prepovedano. Tako ni opredeljeval niti pojma verske skupnosti, niti ni urejal njihovega temeljnega pravnega položaja, kot je ustanovitveni akt, ki opredeljuje vsaj namen verske skupnosti, vsebino njenega delovanja, notranjo organiziranost, zastopanje navzven, članstvo, financiranje in tako dalje.