Razlogi za predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o kazenskem postopku so že večkrat navedene ugotovitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je, ne smemo pozabiti, obravnaval ravnanje policije, ki se je zgodilo leta 2000, in Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je obravnaval kršitve policije, ki so se zgodile leta 1995 in ki sem jih predstavil že v prejšnji točki. Veljavni zakon o kazenskem postopku namreč v zvezi z vsemi kaznivimi dejanji, ne glede na status osumljenca, določa, da je za odkrivanje osumljencev in zbiranje informacij v predkazenskem postopku pristojna policija, za pregon storilcev in s tem v zvezi tudi usmerjanje predkazenskega postopka pa državno tožilstvo. Zato se lahko pojavi dvom v nepristranskost policije ob izvajanju pooblastil v zvezi z osumljenci, ki so pripadniki te iste policije.