Tako je eno od naslednjih vprašanj, ki se pojavlja pri tem zakonu, tudi prevelika zadolženost oziroma dodatna zadolženost države, saj je s tem zakonom država v svoj fond zadolženosti prevzela tudi dolgoročni kredit agencije za železniški promet, in sicer v višini 55 milijonov 588 tisoč evrov. Če k temu prištejemo poroštvo, ki smo ga uzakonili za investicije v železniško infrastrukturo v višini 440 milijonov evrov, potem lahko govorimo, da se Slovenija za to področje zadolžuje nekje v višini 500 milijonov evrov, ne bo pa virov v obliki uporabnine, torej izvenproračunskih virov, ki bi to zadolženost tudi zmanjševala. Tako ob teh vprašanjih se seveda tudi nekako začuti logično posledico, da se država pravzaprav umika iz vodenja Slovenskih železnic.