Na podlagi evropskih direktiv za področje železnic je Republika Slovenije pristopila k procesu postopnega prilaganja slovenskega železniškega sistema k ureditvi EU. Sprememba slovenske železniške zakonodaje v letu 2002 je bila sprejeta v senci globoke poslovne krize takratnih Slovenskih železnic, delniške družbe, je dokaj neustrezno interpretirala zahteve evropskih direktiv in nekritično posegla na področje varnosti, enotnosti in racionalnosti železniškega prometa v Republiki Slovenije. Posledice spremembe se kažejo v neustrezni in neracionalni delitvi dela med agencijo za železniški promet kot upravljalca in železnico kot pooblaščenim upravljavcem, razdrobljenost že tako pičlih strokovnih zmogljivosti, nezagotavljanje sredstev, predvsem iz evropskih strukturnih skladov in posledično v splošnem poslabšanje stanja javne železniške infrastrukture, pomanjkanje dokumentacije za ključne razvojne projekte, neracionalnem izvajanju nalog v domačem in
mednarodnem okolju ter v bistveno večjem administriranju, višjih stroških in zmedi, ki v zvezi s tem nastaja tudi v razmerju do poslovnih partnerjev.