Država po eni strani ne zagotovi zadostnih sredstev za delovanje posrednih proračunskih uporabnikov, na drugi strani pa jim dovoli zadolževanje in jim daje garancije za zadolžitve. Potem prevzame njihov dolg ali pa so garancije unovčene s strani upnikov. Teh odplačil dolga pa nato ni v bilanci prihodkov in odhodkov, ampak le v računu financiranja.