Ker gre za deklarativno izjavo, ki ne vsebuje konkretne vsebine oziroma predlogov ali priporočil, kaj šele zavest, ki naj bi jih upoštevale ali jih implementirale države članice, so predvsem vlade držav članic Sveta Evrope tiste, ki morajo oziroma bi morale pripraviti ustrezno zakonodajo ali jo spremeniti ter oblikovati nacionalne politike, kar bi predstavljalo okvir boja proti nasilju nad ženskami. Lani sprejeta deklaracija je tako lahko oblika pritiska ali pobude nacionalnih parlamentov, združenih pod okriljem Sveta Evrope, da vlade spremenijo zakonodajo oziroma oblikujejo politike na podlagi tako priporočil Sveta ministrov, akcijskega načrta in vseh ostalih aktov Sveta Evrope kot tudi predlogov s strani Evropske komisije, zbranih v haaškem programu, katerega prva prednostna naloga so človekove pravice in državljanstvo, kamor spada tudi boj proti nasilju nad ženskami, pa tudi nad otroki in moškimi. Uresničevanje haaškega programa je pred kratkim
obravnaval tudi Državni zbor Republike Slovenije.