Po podatkih, ki jih imajo naši kolegi na kmetijstvu, imamo potencialno od 6 do 7 tisoč hektarjev, ki so primerni za pridelavo oljne ogrščice. Res pa je, da z vidika trajnostnega načina za proizvodnjo bio goriv prve generacije, to se pravi to so tiste kulture s katerimi v bistvu konkuriramo površinam za pridelavo hrane, torej vedno večjo pozornost bi želeli namenjati tistim gorivom druge generacije, ki pa slonijo na destilaciji v tem primeru bioetanola iz vlaknenih snovi, iz celuloze, torej iz lesa, da bi slovensko gozdno maso izkoristili v te namene, ne pa da bi šli po prvi poti, to so pa bio goriva prve generacije koruza, celo pšenica, da ne govorim o nekaterih drugih kmetijskih rastlinah. Ko ste vprašali glede same motivacije za nakup, pa bi rad povedal, da ključni razlogi, zaradi katerih se danes v Sloveniji porabi še premalo predpisanih kvot, je vsekakor v proizvodni ceni biodizla na trgu.