Zaradi tega mislim, da zvračati odgovornost za nekaj, česar ni naredila nobena od vlad v teh 15 letih, pa tudi nobena od vlad pred tem, to je, da bi popisala vse poklicne bolezni, da bi med njih na eno od prvih mest postavila azbestozo, da ne govorimo o silikozah in podobnih poklicnih boleznih, in se lahko šele potem tolčemo po prsih, kako ena od državnih institucij, ki zagotovo ni pristojna za to, da dela take stvari, ni nečesa naredila. Mislim, da bi ta zakon morali zavrniti, zaradi tega, ker zaradi dveh ali treh primerov ljudi, ki bodo imeli rešen problem s tem zakonom, cela stotnija in več drugih pa ne bodo imeli niti kančka zadoščenja, kaj šele zadovoljstva zaradi tega zakona, mislim, da je vredno pretehtati in reči, potrpimo, vložimo nov zakon in takrat upajmo, da bo morda ta ženska, kako se že temu reče, ženski vidik vodenja enega ministrstva, pomagal, da bomo zakon brez radikalnega okleščenja tudi potem sprejeli, da bo v prid vseh tistih, ki so prizadeti zaradi azbestoze.