Vladajoča koalicija je vse predlagane amandmaje zavrnila, ravno tako pa ni prisluhnila argumentom Državnega sveta. Ta je s svojo zahtevo po ponovnem odločanju o zakonu, ki jo skoraj v celoti ponavlja tudi pri tokratni zahtevi po ponovnem odločanju, utemeljil predvsem z dejstvom, da v zakonu ni upoštevana poravnava škode za uničeno zdravje prebivalcem, ki so bili izpostavljeni azbestnemu prahu v okolici poslovnih prostorov družb, kjer se je predeloval ali skladiščil azbest, da zakon obolelim ne zagotavlja zadostne socialne varnosti in jim celo krči pravice, da ustvarja razliko med obolelimi, ki so zboleli zaradi istega vzroka, ter da zakon ne zagotavlja pravice do odškodnine dedičem pokojnih oseb. V poslanskem klubu LDS smo, zavedajoč se vseh tragičnih posledic množične proizvodnje azbestnih izdelkov, po uveljavitvi veljavnega zakona pripravili njegovo novelo, ki je uveljavljala že omenjeni načeli, da se prizadetih, zaradi azbesta ne ločuje ter da se
že pridobljene pravice ohrani.