In ta dolžnost države, da skrbi za prometno varnost, bi pomenila ne samo skupek preventivnih, kurativnih in represivnih ukrepov, ampak še nekaj več, tudi dolžnost izboljševanja. Naj na tem mestu omenim to, kar je bilo že tudi rečeno, postavljanje statičnih radarjev, postavljanje radarjev, ki bi merili hitrost na določenih cestnih odsekih, čim večja uporaba javnega prometa, kar je ena od osrednjih tem prometne politike, kolesarstva, peš hoje, čim boljša prometna infrastruktura, uporaba taksijev, zlasti v naslednjih dneh, osveščanje voznikov oziroma skupin prijateljev do te mere, da se pri raznih zabavah odločajo za to, da pač vsaj nekdo ne bo posegel po alkoholu, in še bi lahko naštevali. Vse to nas pripelje tudi do še ene zelo pomembne teme, namreč razmišljanje o uvedbi prometne etike na vse nivoje študijskega oziroma šolskega programa; osnovne šole, zlasti srednje šole, kajti tedaj se mladinke in mladinci že odločajo za prve korake v svojih vozilih
in seveda tudi naprej.