Zakon je torej dediščina, dediščina tistega dela zakona o varnosti o cestnem prometu in tistega dela v zakonu o javnem redu in miru, ki zavezujeta službo za lokalno samoupravo, da pač to pot nadaljuje. Žal se nam zdi, da je ta dediščina oziroma so ti "plesni čeveljci", ki so bili podedovani, nekoliko pretesni, da se vladna služba ne giblje prav bravorozno v teh čeveljcih in da marsikdaj stopi na noge tistim, ki morajo plesati z njimi, kar pa, kot ste slišali že doslej v prejšnjem postopku in kar bo še slišati, najbrž ni vsem po godu. Predlagatelj namreč govori o tem, da je vse več problemov v cestnem prometu, da je vse več problemov z vandalizmom, z nasiljem v družini, s hrupom, s smetmi, s propadanjem mestnih sosesk, z vlomi v stanovanja, garaže in poslovne prostore, s tatvinami v motorna vozila etc., etc.