Postopek priprave in sprejemanja prostorskih aktov je tudi v primerih, ki ne zahtevajo okoljske presoje, preveč dolgotrajen, predvsem zato, ker so bili posamezni pripravljavci teh aktov prepuščeni, če smem temu tako reči, sami sebi, ko so pridobivali podatke ali pa smernice in tudi končna mnenja nosilcev urejanja prostora. V veljavnem zakonu pristojnosti nosilcev urejanja prostora pri pripravi prostorskih aktov na vseh ravneh ter obveznosti glede priprave njihovih strokovnih podlag, ki so podlaga za sprejemanje odločitev o prostoru, niso dovolj jasno opredeljene. Njihove strokovne podlage in njihovi podatki o prostoru so praviloma nepopolni, pripravljavcem prostorskih aktov pa velikokrat tudi niso pravočasno dostopni.