Dobi tri položnice, ki jih mora letno plačevati zato, da zaščitimo avtorske pravice nekoga, ki je to pesem spisal. Ali ne bi bilo mogoče lažje, če bi šli v to smer in bi rekli O.K., naj se mu nekaj plača, ker ga poslušamo, enako velja tudi za gostinske lokale, pa bi to dali na enkraten letni znesek, ki bi ga pobirala enotna agencija, organizacija ali kdorkoli, in potem ta znesek oziroma nabrani denar, za katerega pa vemo, da ga ni malo - in zato so tudi interesi in pa apetiti veliki, ko tak zakon sprejemamo, tega denarja ni malo - naj bo ta agencija, ta organizacija tista, ki bo usklajevala interese vseh, ki uveljavljajo avtorske oziroma druge sorodne pravice. Ne pa, da ljudje danes dobijo tri položnice, pa se nam zdi v enem trenutku mogoče nesmiselno, zakaj pa bi neko plačal, ali pa zamudi ali pa tudi ne zamudi, pa po dveh neplačanih položnicah blokiramo njegov žiro račun, ukvarja pa se z urarsko dejavnostjo.