Seveda je potrebno predlagateljem priznati pogum, to hrabro odločitev, kajti interpelirati nekoga, ki mu je ljudstvo izkazalo vso podporo, mora biti za res pogumno dejanje, razen če morda v LDS-u smatrate, da jasno izražena volja ljudi na referendumu za vas ni obvezujoča oziroma za vas ta referendumska volja ne velja in jo preprosto ignorirate. Pravzaprav lahko to delno, tudi čustveno prizadetost predlagateljev, ki se vleče že dve leti, odkar se je zgodila sprememba oblasti, predvsem čustvena prizadetost takrat, ko govorimo o medijskem prostoru in kulturnih vsebinah, to čustveno prizadetost lahko razumem po eni strani. V vsem tem času je bil namreč zadan hud udarec, da lahko še kdo drug kompetentno in strokovno razpravlja o vsebinah, predvsem pa odloča o teh vsebinah in ne samo strokovnjaki iz mirovnega inštituta, pa FDV-ja, pa različnih civilnih družb.